Mrtve koprive spadajo v družino ustnatic. Za hrano in naravno zdravljenje se uporabljajo že tisočletja. V tej družini najdemo tudi meto, sivko, navadno baziliko, žajbelj, navadno meliso, materino dušico itd. S koprivami nimajo nič skupnega, razen podobnih listov. Ob dotiku ne pečejo, ker nimajo trihomov (žgalnih laskov), tako kot navadna kopriva. Steblo mrtvih kopriv je štirikotne oblike. Mrtve koprive spadajo v rod lamium, v katerem je približno štirideset vrst mrtvih kopriv. Vse vrste imajo podobne zdravilne učinkovine in so užitne, zato jih lahko dodate tudi k jedem. Koristno za človeštvo bi bilo, da vključi mrtve koprive v prehranske izdelke za ljudi. V Sloveniji večinoma najdemo škrlatnordečo, rumeno in belo mrtvo koprivo. Delujejo protivnetno, protirakavo, protibakterijsko (uničujejo tudi bakterijo E. coli ker imajo prebiotično delovanje), protivirusno, protibolečinsko, protiglivično, diuretično, pospešujejo znojenje in tako čistijo znojnice, urejajo mesečni ciklus in raznorazne ženske težave, preprečujejo okužbe dihal in vnetje grla in pomagajo pri sezonskih alergijah. Delujejo tudi kot blago pomirjevalo za dober spanec. Pomagajo pri vnetju vseh organov, revmatizmu, slabi prebavi, vraničnih boleznih (sladkorna bolezen) in varujejo pred DNA poškodbami. Delujejo čistilno na kri, uravnavajo visok krvni tlak in v večjih količinah delujejo kot odvajalo. Pomagajo tudi pri zunanjih in notranjih krvavitvah vseh vrst. Zelo dobra so tudi za ledvice, mehur in vse sečne poti, ker jih čistijo in raztapljajo kamne. Pomagajo pri krčih vseh mišic, škrofulozi, poškodbah in zlomih. Mrtve koprive vsebujejo veliko vitaminov C, A in K, železa, kalcija, magnezija, mangana, vlaknin, eteričnih olj, flavonoidov, sluzi in čreslovin. Imajo izjemno antioksidativno , protivnetno in protibolečinsko delovanje. Uporabljamo jih tudi za izdelavo mazila za suho, poškodovano in vneto kožo, izpuščaje, srbečico, hemoroide, otekline, opekline in krčne žile. Izvleček (tinktura) iz mrtvih kopriv ima enako močno zdravilno delovanje kot farmacevtska učinkovina indometacin. Indometacin uporabljajo pri revmi, bolečinah, povišani temperaturi in vnetjih. Za lajšanje blagih do zmernih bolečin, otrdelosti, zatekanja sklepov in okorelosti, ki jih povzročajo osteoartritis, akutni artritis, revmatoidni artritis ankilozirajoči artritis in putiki. Uporablja se tudi za blaženje bolečin ramenskega sklepa zaradi burzitisa (vnetje sluznika v ramenskem sklepu) ali tendinitisa (vnetje kit ali kitnih ovojnic). Najpogostejši neželeni učinki indometacina so: siljenje na bruhanje, bruhanje, driska, nelagodje v trebuhu, zgaga, izpuščaj, glavobol, omotica in zaspanost. Povzroči, ali poslabša lahko trebušne ali črevesne krvavitve in razjede. Kot druga nesteroidna protivnetna zdravila lahko zavira strjevanje krvi in s tem poveča tveganje za krvavitve, ter zmanjša dotok krvi v ledvice in s tem okvari ledvično delovanje. Poročali so tudi o zastajanju tekočine v telesu, krvnih strdkih, srčnih napadih, povišanem krvnem tlaku in srčni odpovedi. Zakaj bi torej človek uporabljal umetno ustvarjene snovi, ki imajo zelo škodljive učinke, ko pa je na voljo svobodna Božja lekarna, ki nam nudi vse, kar potrebujemo v izvorni nepredelani varni naravni obliki? Spomnimo se zdravilne moči narave in njenih zdravilnih rastlin, ki so povsod na voljo tistim, ki vidijo s srcem.
